Pediater Denis Baš je eden vidnejših slovenskih pediatrov in predsednik Sekcije za primarno pediatrijo pri Združenju za pediatrijo.

Pred nedavnim se je kot ambasador pridružil pobudi Branje na recept, ki opozarja na številne koristi zgodnjega branja otrokom.

»Skupno branje je priporočljiva vsakodnevna navada vsake družine, tako samoumevna, kot sta umivanje zob ali večerni objem,« pravi pediater Denis Baš.

Z njim smo se pogovarjali o izzivih sodobnega starševstva in o tem, zakaj je lahko skupno branje med najdragocenejšimi naložbami v otrokov razvoj.

V ambulanti vsak dan srečujete številne družine. So se skrbi staršev skozi leta vaše prakse spremenile?

Osnovna skrb staršev ostaja enaka: želijo vedeti, ali je njihov otrok zdrav in ali ravnajo prav. Spremenil pa se je način, kako iščejo odgovore. Danes imajo pred obiskom ambulante pogosto že veliko informacij, ki pa so lahko nepopolne, nasprotujoče si ali celo zavajajoče. Zato je pomembno, da se odkrito pogovorimo o njihovih skrbeh in skupaj poiščemo odgovore. Pediatri ne postavljamo samo diagnoz, ampak predvsem pomagamo staršem razumeti otrokovo stanje, da lahko sprejemajo dobre odločitve za svojega otroka.

Kakšna vprašanja pa največkrat slišite v svoji ambulanti?

Veliko vprašanj se nanaša na pogoste okužbe, cepljenje, razvoj govora, prehrano, spanje in uporabo zaslonov. Vedno več je tudi skrbi zaradi vedenja, tesnobe, težav s pozornostjo, šolske uspešnosti in duševnega zdravja otrok. Starši si pogosto želijo jasen odgovor takoj, vendar razvoj otroka in potek bolezni nista vedno črno-bela. Zaupanje v stroko, prepoznavanje lastnih strahov in spoznanje, da popolni starši ne obstajajo, so pomembni temelji mirnega in samozavestnega starševstva.

Čemu starši danes posvečajo premalo pozornosti?

Premalo pozornosti posvečajo vsakodnevnim temeljem: odnosu z otrokom, pogovoru, skupni igri, branju, spanju, gibanju in jasnim mejam. V želji, da bi otrokom ponudili čim več, včasih pozabimo, da najbolj potrebujejo nas. Otroci ne potrebujejo popolnih staršev in popolnega urnika. Potrebujejo dovolj prisotne odrasle, ki jih poslušajo, se odzivajo na njihove potrebe ter jim zagotavljajo varno in predvidljivo okolje.

Pred nedavnim ste se pridružili pobudi Branje na recept, ki starše in širšo javnost ozavešča o pomenu zgodnjega skupnega branja. Kaj vas je pritegnilo k projektu?

Pediatre nas je pri pobudi Branje na recept pritegnila preprostost ukrepa, ki ima lahko izjemno velik učinek. Skupno branje ni le priprava na šolo, temveč krepi razvoj govora, pozornost, domišljijo, empatijo in odnos med otrokom ter staršem. V času, ko otroci v digitalni svet pogosto vstopajo prezgodaj, je skupno branje ena najdragocenejših in hkrati najpreprostejših alternativ, saj otroku ponuja tisto, česar zasloni ne morejo – bližino, pogovor in skupno doživetje. V prvih letih življenja se možgani razvijajo z izjemno hitrostjo, njihove povezave pa nastajajo predvsem skozi odnose, pogovor, igro in skupne izkušnje. Branje vse to združuje v eni sami vsakodnevni dejavnosti, zato je pomembna naložba v zdrav razvoj otroka. Ob skupnem branju se otrok ne uči le novih besed, temveč predvsem dobi občutek, da je vreden našega časa, pozornosti in bližine.

Zakaj menite, da je pomembno, da o branju spregovorijo tudi pediatri?

Pediatri pomemben del svojega dela namenjamo preventivi in spremljanju otrokovega razvoja od rojstva naprej. Starši nam zaupajo, zato imamo priložnost in odgovornost, da jih spodbujamo k navadam, ki bodo njihovim otrokom koristile vse življenje. Če želimo otrokom dobro, ni dovolj zdraviti bolezni. Poskrbeti moramo tudi za zdrav razvoj njihovih možganov, govora, čustev in odnosov. Skupno branje je eden najpreprostejših in hkrati najbolj učinkovitih načinov, kako lahko starši k temu prispevajo.

“Skupno branje je eden najpreprostejših in hkrati najbolj učinkovitih načinov, kako lahko starši poskrbijo za zdrav razvoj otrokovih možganov, govora in čustev.”

Ali staršem v ambulanti kdaj priporočite tudi skupno branje z otrokom? Kakšni so njihovi odzivi?

Da, predvsem pri preventivnih pregledih in kadar se pogovarjamo o razvoju govora, pozornosti ali uporabi zaslonov. Staršem razložim, da ni pomembno, koliko preberemo, ampak da branje postane prijeten skupni ritual. Odzivi so zelo pozitivni, saj starši hitro prepoznajo, da je to preprost nasvet, ki otroku prinese veliko koristi in hkrati krepi družinske vezi.

Bi lahko skupno branje v zgodnjem otroštvu po pomembnosti postavili ob bok umivanju zob in raznoliki prehrani?

Vsekakor. Tako kot z umivanjem zob skrbimo za zdravje zob, z raznoliko prehrano za zdrav razvoj telesa, s skupnim branjem pa skrbimo za razvoj otrokovih možganov, govora, čustev in domišljije. Zato bi si želel, da bi bilo skupno branje vsakodnevna navada vsake družine – tako samoumevna, kot sta umivanje zob ali večerni objem.

Razvoj možganov, govora, čustev in domišljije. So to glavne prednosti, ki jih branje prinaša otroku?

Skupno branje bogati besedni zaklad, spodbuja razvoj govora in jezika, krepi koncentracijo ter otroka pripravlja na kasnejše učenje in bralno pismenost. Zgodbe razvijajo domišljijo, razumevanje čustev, kritično mišljenje in empatijo. Morda pa je najpomembnejše to, da skupno branje ustvarja dragocene trenutke bližine, v katerih ima otrok popolno pozornost odraslega.

Koliko branja dnevno pa bi zapisali na recept, ki ga bi izdali staršem?

Na recept bi zapisal: nikoli prezgodaj in nikoli preveč – vsaj deset minut skupnega branja vsak dan, že od rojstva naprej. Pri tem ne gre za strogo merjenje časa. Včasih bo otrok želel eno kratko slikanico, drugič tri zgodbe, tretjič pa bo samo listal in poimenoval slike. Pomembno je predvsem, da je branje prijeten skupni ritual, ne obveznost.

Vaša otroka sta danes že najstnika. Ste jima v otroštvu veliko brali?

Da. Oba z ženo, pa tudi babice in dedki, smo jima skoraj vsak večer pred spanjem brali pravljice, pesmice ter zgodbice iz Cicidoja in Cicibana. Branje je bilo po večerji in kopanju stalni del naše večerne rutine – čas, ko smo se umirili, bili skupaj in dan zaključili na prijeten način. Danes se zdi, da so bili prav ti skupni večeri med najlepšimi družinskimi trenutki.

Imate kakšno knjigo ali pravljico, h kateri ste se doma vedno znova vračali?

Kar nekaj jih je. Ko sta bila otroka mlajša, so bile med najljubšimi Zvezdica Zaspanka, Kopel za malega zajčka in Repa velikanka. Malo kasneje smo pogosto segali po Zeliščih male čarovnice Polonce Kovač in Groznem Gašperju. Lepo se je spomniti, kako sta vedno znova želela poslušati iste zgodbe – in kako sva jih z ženo kmalu znala skoraj na pamet.

“Na recept bi zapisal: nikoli prezgodaj in nikoli preveč – vsaj deset minut skupnega branja vsak dan, že od rojstva naprej.”

Vam je uspelo svoja otroka vzgojiti v bralca? Kako danes gledata na knjige?

Mislim, da nama je uspelo. Oba danes rada bereta in v branju uživata. Najraje posegata po domišljijskih in zgodovinskih romanih ter knjigah o vesolju. Najbolj pa me veseli, da jima branje ni obveznost, ampak nekaj, po čemer posežeta sama od sebe. Verjamem, da so prav skupni večeri s knjigo pripomogli k temu, da jima je branje v veselje.

Kaj pa vi? Radi berete? Kaj je trenutno na vaši nočni omarici?

Kolikor mi čas dopušča, zelo rad berem. Poleg strokovne literature posežem tudi po romanih, poeziji in esejih. Trenutno imam na nočni omarici psihološki triler Tiha pacientka, Bulšihte: teorijo antropologa Davida Graeberja, ki na provokativen način odpira vprašanje smisla dela v sodobni družbi, ter avtobiografsko knjigo Delaj, teci, živi Sama Ruglja o vztrajnosti, disciplini in moči vsakodnevnih navad. Ko se želim malo nasmejati in razvedriti domače, pogosto posežem po pesmih Lovra Matiča iz njegove zbirke o živalih. Zelo blizu mi je tudi Anja Štefan, predvsem njene Štiri črne mravljice. Posebno mesto pa imajo pri meni ilustracije – dobra ilustracija včasih pove več kot cela stran besedila.

Je kakšna knjiga, ki bi jo posebej priporočali staršem v branje?

Če bi moral izpostaviti dve knjigi, bi priporočil Neverjetna leta Carolyn Webster-Stratton in Z otrokom lahko sodelujete Elizabeth Pantley. Obe na razumljiv in praktičen način pokažeta, kako graditi varen odnos z otrokom, postavljati meje in reševati vsakodnevne vzgojne izzive. Nobena knjiga sicer ne ponuja univerzalnega recepta za starševstvo, lahko pa staršem pomaga, da bolje razumejo svojega otroka – in včasih tudi sebe.

Za konec bi vas še prosila, da dokončate stavek: Otroci, ki berejo …

… imajo bogatejše otroštvo, več domišljije in trdnejše temelje za življenje.