Na dogodku Branje na recept so se srečali predstavniki zdravstva, kulture, izobraževanja, znanosti, gospodarstva in športa.
Odkrijte, kaj je novega. Preberite zanimive članke in koristne nasvete. Raziščite bralne sezname za otroke.
Na dogodku Branje na recept so se srečali predstavniki zdravstva, kulture, izobraževanja, znanosti, gospodarstva in športa.
Najbolj priljubljeni slovenski maček je v družbi igralca Žige Buniča razveselil bolne otroke.
Nacionalna pobuda Branje na recept slovenske starše spodbuja, naj berejo z otrokom.
Branje na recept. Nacionalna pobuda, s katero želijo predvsem starejše spodbuditi, da knjiga postane del vsakdana že pri najmlajših.
Skupno branje bogati besedni zaklad, krepi domišljijo in empatijo in otroku podarja nekaj, česar v hitrem vsakdanu pogosto primanjkuje.
Strokovnjaki opozarjajo še na nekaj, kar lahko pomembno vpliva na otrokov razvoj: skupno branje.
Nastala je nacionalna pobuda, ki je v želji za večje veselje do branja knjig povezala različne stroke in področja.
Vprašanje branja zagotovo ni vprašanje zgolj založništva, ampak vprašanje celotne slovenske družbe in razmišljajočih posameznikov.
Raziskave dokazujejo, da otroci, ki berejo, dosegajo boljše učne rezultate in so v življenju uspešnejši.
Otroci in odrasli vse manj berejo. Bralna pismenost upada. Strokovnjaki so zato vzpostavili nacionalno pobudo Branje na recept.
Z namenom krepitve bralne kulture so se pod okriljem nacionalne pobude povezali strokovnjaki s skupnim ciljem: da bodo otroci spet brali.
Branje mora biti del normalnega otroštva, skupno branje pa je pomembno tako za dobro staršev kot otrok, opozarja stroka.
Zdravnik David Zupančič odpira vprašanja, ki segajo onkraj medicine – med njimi tudi vprašanje o pomembnosti branja za razvoj otrok in mladih.
Nacionalna pobuda Branje na recept želi knjigo približati že najmlajšim in starše spodbuditi k skupnemu branju.
Na Mladinski knjigi Založbi si želijo, da bi pobuda Branje na recept prispevala k širjenju zavedanja o pomenu zgodnjega in rednega branja.
Branje otroku pogosto razumemo kot prijeten večerni ritual, s katerim dan umirimo in otroka pripravimo na spanje. A skupno branje je veliko več kot le nekaj minut ob knjigi.
Zakaj je pomembno, da starši otrokom berejo? Zakaj so pravljice boljše od zaslonov? Odgovarja razvojna psihologinja prof. dr. Ljubica Marjanovič Umek.
»Zasloni dobesedno ugrabljajo dragoceni čas, ki bi ga lahko namenili gibanju, igri, pogovoru, druženju in drugim resničnim izkušnjam, « pravi pediater Denis Baš.
Kaj imata skupnega otroško branje in ta "resna" medicina oziroma uvodnik v reviji Isis? Na prvi pogled prav nič. Če pogled malo razširimo, pa zelo veliko.
Branje med otroki ni več samoumevno. Prenos vrednote branja med generacijami se prekinja, branje pa vse bolj postaja nekaj, za kar si moramo zavestno prizadevati.
"Branje spodbuja razvoj možganov. Otroci, ki berejo skupaj s starši, pa imajo tudi boljše bralne sposobnosti in spomin ter večjo empatijo," poudarja Marko Pokorn.
V dobi umetne inteligence in video vsebin so se v Cankarjevem domu zbrali znani Slovenci, med njimi Vlado Kreslin, Cene Prevc in Boštjan Gorenc Pižama, ki so poudarili neprecenljivo vrednost branja v sodobni družbi.
Čim manj bi morali buljiti v zaslone. Morali bi brati, morda bi morali tudi več poslušati: glasbo, petje, radijske igre, drug drugega, svet. Da, zagotovo bi zmanjšal uporabo zaslonov.
Doc. dr. Marko Pokorn, dr. med.
|
