Vsaka zgodba je povabilo v svet, ki je večji od našega vsakdana. Ko odrasli bere otroku, mu ne podarja le besedila, ampak čas, pozornost in skupno doživetje. Skupno branje je zato ena najbolj preprostih, a tudi najučinkovitejših dejavnosti, s katero odrasli lahko podpira otrokov celostni razvoj. Redno in kakovostno skupno branje spodbuja razvoj govora in besednjaka, pozornosti, domišljije, ustvarjalnosti, socialnega razumevanja in empatije. Otroci, ki jim beremo, bodo v šoli praviloma uspešnejši.
Skupno branje bogati otrokov besednjak
Jezik v kakovostnih knjigah in revijah je mnogo bogatejši in raznovrstnejši od našega vsakdanjega govora. Otrok v literarnih besedilih srečuje nove besede, drugačne stavčne zgradbe, rime, besedne igre in prenesene pomene. Ob večkratnem branju istega besedila besede vse bolje razume in jih postopoma začne uporabljati tudi sam. Če otroku redno in pogosto beremo, se njegov govor razvija hitreje.
Branje krepi razvoj empatije in domišljije
Knjižni junaki se veselijo, jezijo, bojijo, hrepenijo, se prepirajo in učijo, kako živeti drug z drugim. Otrok ob skupnem branju vstopa v njihove notranje svetove, se vživlja in sčasoma vse bolje razume sebe in druge, uči se tudi povezovati vzroke in posledice. Ko posluša zgodbo in gleda ilustracije, si predstavlja nekaj, česar morda še ni videl ali doživel. Razmišlja o tem, kako so videti junaki, kaj bi se lahko zgodilo v nadaljevanju, uči se moralnega presojanja, zgodbe pa prenaša tudi v svojo igro, pripovedovanje, ustvarjanje … Dobro razvita domišljija pri otroku je povezana s kasnejšo ustvarjalnostjo na različnih področjih.
Skupno branje je lahko varovalni dejavnik
Otroci odraščajo v zelo različnih okoliščinah. Nimajo vsi enakega dostopa do knjig, pogovora in drugih razvojnih in kulturnih spodbud, izhajajo tudi iz zelo različnih socialnih okolij. S skupnim branjem lahko pozitivno vplivamo na otrokovo prihodnost, na njegov razvoj in kasnejšo uspešnost. Eden od pomembnih namenov pobude »Branje na recept« je zato kakovostno bralno gradivo prinesti tudi v tiste domove, kjer ga je sicer manj.
Skupno branje krepi odnos
Pri skupnem branju ni pomembno le to, kaj se dogaja z otrokom, ampak tudi to, kaj se zgodi med otrokom in odraslim. Odrasli ob knjigi opazuje, kaj otroka zanima, česa ga je strah, kaj ga zabava in kaj želi povedati. Uči se slediti njegovim pobudam in se nanje odzivati. Skupno branje pa je tudi eden tistih redkih trenutkov bližine, ko ima otrok popolno pozornost odraslega.
Omejite čas pred zasloni
Dojenčki in malčki zaslonov ne potrebujejo. Potrebujejo pa pozornega odraslega, pogovor, skupno branje, gibanje, igro. Otrok naj bo pred zaslonom le skupaj z vami, izbirajte kakovostne vsebine, o videnem pa se z njim pogovarjajte. Zgodnja izpostavljenost zaslonom lahko ovira razvoj otrokovega govora, miselnega razvoja, pozornosti in čustvovanja.
Začnite zgodaj, berite redno in pogosto, dolžino branja pa prilagodite otroku in trenutku. Berite takrat, ko imate voljo in dovolj miru. To je lahko pred spanjem, zjutraj, v parku, čakalnici, na poti. Pomembno je, da otrok branje povezuje s prijetno izkušnjo.
Ob branju se pogovarjajte in otroka spodbudite k pripovedovanju
Med branjem otroku odgovarjajte na vprašanja in mu jih tudi zastavljajte. Komentirajte, kar vidite, se odzivajte na otrokove pripombe in se skupaj čudite dogajanju. Prava vprašanja se porodijo iz književne vsebine ali otrokovega zanimanja. Posebej dragocena so vprašanja odprtega tipa, pri katerih ni enega samega pravilnega odgovora: Kako bi se ti počutil/a, če bi se to zgodilo tebi? Kaj bi v tem primeru naredil/a ti?
Sledite otroku
Med branjem opazujte tudi otroka, ne samo strani pred seboj. Kaj ga pritegne, česa se prestraši? Če pokaže na miško na ilustraciji, se pogovarjajta o miški. Če se želi vrniti na prejšnjo stran, se vrnita. Če želi nekaj vprašati, ga poslušajte. Če samo tiho posluša, mu to pustite. Kakovostno skupno branje je pravzaprav izmenjava med otrokom in odraslim, v kateri se oba odzivata drug na drugega.
Opazujte ilustracije
V kakovostnih slikanicah ilustracije niso samo okras, saj besedilo razširijo, dopolnijo, sporočajo nekaj, česar besedilo ne pove, in ponudijo drugo perspektivo. Kaj otrok opazi? Kaj se dogaja v ozadju? Za skupno branje so primerne tudi slikanice brez besedila, saj otrokovi domišljiji puščajo veliko prostora. Z otrokom opazujte podobe, iščite povezave med njimi in skupaj pripovedujte.
Knjige naj bodo otroku dosegljive
Otrok naj bo obkrožen s knjigami in revijami, da jih lahko tudi sam izbere, lista, opazuje. Večkrat obiščite knjižnico ali knjigarno. Pomemben je tudi zgled: kadar otrok vidi odraslega, ki bere in v branju uživa, spoznava, da je branje prijeten del vsakdanjega življenja.
Berite že dojenčku in berite vsak dan
Že dojenčki prepoznajo intonacijo, ritem in barvo glasu. Vse to povezujejo z doživljanjem in pozneje z razumevanjem prebranega. Ob vsakodnevnem branju otrok čuti bližino, umirjenost, občutek varnosti.
Čim manj bi morali buljiti v zaslone. Morali bi brati, morda bi morali tudi več poslušati: glasbo, petje, radijske igre, drug drugega, svet. Da, zagotovo bi zmanjšal uporabo zaslonov.
Doc. dr. Marko Pokorn, dr. med.
Ob skupnem branju otrok posluša bogat jezik, širi besednjak, razvija pripovedovanje, pozornost, domišljijo. Več besed kot jih pozna, natančneje lahko poimenuje svoje misli, občutke in izkušnje ter razume vse bolj zapletene ideje in pojave. Zgodbe otroku odpirajo okna v različne svetove. Ob njih spoznava nove ljudi, kraje in življenjske okoliščine, hkrati pa se uči razumeti čustva in poglede drugih ljudi. Razvija empatijo, radovednost in sposobnost razmišljanja o svetu tudi zunaj lastnih izkušenj. Pogovor ob knjigi otroka spodbuja k razmišljanju, postavljanju vprašanj in povezovanju prebranega z lastnim življenjem. Hkrati je skupno branje prijetna izmenjava med otrokom in odraslim, ki krepi njun odnos ter ustvarja pozitivne izkušnje s knjigami in branjem.
Zgodbe otroku ponujajo varen prostor za pogovor o veselju, strahu, jezi, žalosti, odnosih in željah. Ob književnih junakih lahko razmišlja o tem, kaj drugi čutijo, mislijo in želijo, hkrati pa bolje spoznava tudi sebe in svoja čustva. Med skupnim branjem odrasli otroka spodbuja k pogovoru, mu postavlja vprašanja, ga posluša in mu pomaga poimenovati ter razumeti njegove občutke. Tako otrok postopoma razvija empatijo, čustveno pismenost in sposobnost razumevanja različnih pogledov ter življenjskih izkušenj. Posebna vrednost skupnega branja je tudi v bližini, ki jo ustvarja med otrokom in odraslim. Skupni čas ob knjigi otroku daje občutek sprejetosti, varnosti in pozornosti. Kadar je branje del redne in prijetne rutine, pomaga graditi samozaupanje, občutek stabilnosti ter krepi odnos z ljubečim beročim odraslim.
Da. Raziskave kažejo, da je zgodnje in pogosto skupno branje povezano z bogatejšim besednim zakladom, bolj razvitimi govornimi zmožnostmi, zgodnjo pismenostjo ter poznejšimi bralnimi spretnostmi. Otroku pomaga razvijati zmožnost poslušanja, razumevanja, ohranjanja pozornosti in pripovedovanja, ki so pomembni temelji za uspešno učenje. Ob branju namreč otrok spoznava nove besede, ideje in načine razmišljanja, hkrati pa razvija domišljijo. Ta mu pomaga ustvarjati notranje podobe, povezovati informacije, razmišljati ustvarjalno ter iskati različne rešitve problemov. Otroci, ki pogosto poslušajo in berejo zgodbe, imajo zato praviloma več priložnosti za razvoj kritičnega mišljenja, ustvarjalnosti in empatije.
Skupno branje pa je le eden od dejavnikov, ki vplivajo na otrokov razvoj in kasnejšo uspešnost v šoli, a sodi med najpreprostejše in najučinkovitejše načine, s katerimi lahko starši podprejo razvoj jezika, bralne pismenosti in pozitivnega odnosa do učenja.
|
