Tako kot bo otrok včasih zavračal hranilen in polnovreden obrok, se bo morda branil tudi branja, sploh danes, ko mu pozornost kradejo zasloni in družbena omrežja. Odgovornost staršev je, da v otroku spodbudijo in negujejo ljubezen do pravljic in knjig. To je ena najzanesljivejših naložb v njegovo prihodnost.
Nikoli prezgodaj, nikoli preveč. Branje. Obudimo ritual pripovedovanja zgodb ob ognju in berimo z otrokom. Ob tem se razvijajo pomnjenje, pozornost, mišljenje, radovednost in empatija. Če je branje »na recept«, toliko bolje.
Ko otrok v naročju odrasle osebe posluša zgodbe, vstopa v svetove, polne čustev, socialnih odnosov, miselnih zapletov, novih besed, dialogov, pripovedi. Prav zgodnje skupno branje je dolgoročna naložba v široko razgledanega, odprtega in ustvarjalnega posameznika, ki rad bere.
Branje je za možgane to, kar je telesna vadba za telo. Ko otroku berete, mu z občutkom varnosti in bližine odpirate vrata radovednosti ter spodbujate njegov miselni in čustveni razvoj.
Ko starši vprašajo, kaj triletnik najbolj potrebuje za razvoj, jim rečem: vsak dan mu podarite svojo pozornost in zgodbo, ob kateri skupaj opazujeta, se pogovarjata in čudita.
Ob skupnem branju otrok posluša bogat jezik, širi besednjak, razvija pripovedovanje, pozornost, domišljijo. Več besed kot jih pozna, natančneje lahko poimenuje svoje misli, občutke in izkušnje ter razume vse bolj zapletene ideje in pojave. Zgodbe otroku odpirajo okna v različne svetove. Ob njih spoznava nove ljudi, kraje in življenjske okoliščine, hkrati pa se uči razumeti čustva in poglede drugih ljudi. Razvija empatijo, radovednost in sposobnost razmišljanja o svetu tudi zunaj lastnih izkušenj. Pogovor ob knjigi otroka spodbuja k razmišljanju, postavljanju vprašanj in povezovanju prebranega z lastnim življenjem. Hkrati je skupno branje prijetna izmenjava med otrokom in odraslim, ki krepi njun odnos ter ustvarja pozitivne izkušnje s knjigami in branjem.
Zgodbe otroku ponujajo varen prostor za pogovor o veselju, strahu, jezi, žalosti, odnosih in željah. Ob književnih junakih lahko razmišlja o tem, kaj drugi čutijo, mislijo in želijo, hkrati pa bolje spoznava tudi sebe in svoja čustva. Med skupnim branjem odrasli otroka spodbuja k pogovoru, mu postavlja vprašanja, ga posluša in mu pomaga poimenovati ter razumeti njegove občutke. Tako otrok postopoma razvija empatijo, čustveno pismenost in sposobnost razumevanja različnih pogledov ter življenjskih izkušenj. Posebna vrednost skupnega branja je tudi v bližini, ki jo ustvarja med otrokom in odraslim. Skupni čas ob knjigi otroku daje občutek sprejetosti, varnosti in pozornosti. Kadar je branje del redne in prijetne rutine, pomaga graditi samozaupanje, občutek stabilnosti ter krepi odnos z ljubečim beročim odraslim.
Da. Raziskave kažejo, da je zgodnje in pogosto skupno branje povezano z bogatejšim besednim zakladom, bolj razvitimi govornimi zmožnostmi, zgodnjo pismenostjo ter poznejšimi bralnimi spretnostmi. Otroku pomaga razvijati zmožnost poslušanja, razumevanja, ohranjanja pozornosti in pripovedovanja, ki so pomembni temelji za uspešno učenje. Ob branju namreč otrok spoznava nove besede, ideje in načine razmišljanja, hkrati pa razvija domišljijo. Ta mu pomaga ustvarjati notranje podobe, povezovati informacije, razmišljati ustvarjalno ter iskati različne rešitve problemov. Otroci, ki pogosto poslušajo in berejo zgodbe, imajo zato praviloma več priložnosti za razvoj kritičnega mišljenja, ustvarjalnosti in empatije.
Skupno branje pa je le eden od dejavnikov, ki vplivajo na otrokov razvoj in kasnejšo uspešnost v šoli, a sodi med najpreprostejše in najučinkovitejše načine, s katerimi lahko starši podprejo razvoj jezika, bralne pismenosti in pozitivnega odnosa do učenja.
